9. Načrtovanje glasbenega pouka

1. Osnova za učiteljevo delo in kurikulum

Osnova za učiteljevo delo so zakonsko potrjeni program, predmetnik in učni načrt – tako v splošnem izobraževanju (vrtec, osnovna šola, gimnazije) kot v glasbenem šolstvu (glasbena šola, umetniška gimnazija).

Kurikulum lahko opredelimo tudi kot pot oziroma potovanje učencev skozi učni proces (Pedagoški leksikon, 2025). Poleg uradnega kurikuluma deluje tudi skriti kurikulum – neformalni vplivi vzgojno-izobraževalnega zavoda (Arzenšek Konjajeva in Kuželj, 2022).

Izhodišča učnih načrtov temeljijo na doktrini ciljnega in procesno-razvojnega načrtovanja (celostni razvoj učenca) ter kompetenčnega načrtovanja (srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobraževanje).

Struktura učnih načrtov je določena za vse ravni izobraževanja od vrtca do srednje šole. V veljavnih programih vertikale glasbenega šolstva se ciljno in procesno-razvojno načrtovanje pogosto prepleta z vsebinskim načrtovanjem (navajanje šol oz. metod, zbirk skladb).

Vir: UVOD_V_NAČRTOVANJE_GLASBENEGA_POUKA.txt

2. Vrste učnih ciljev

Skupni cilji:

• določeni so za isto raven izobraževanja in povezujejo vse predmete v predmetniku
• po Izhodiščih za prenovo učnih načrtov (2022) skupni cilji izhajajo iz prečnih tematskih področij, prečnih veščin, ključnih kompetenc in pismenosti, skupnih vsem programom in predmetom; zasledujejo načelo interdisciplinarnosti in integrativnega kurikula
• področja skupnih ciljev v kurikularni prenovi: jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost

Splošni cilji:

• najvišji nivo abstraktnosti
• nanašajo se na celotno vzgojno-izobraževalno delo na predmetnem področju
• opredeljeni so v zakonsko predpisanih učnih načrtih

Operativni cilji:

• najvišja stopnja konkretnosti
• nanašajo se na konkreten učenčev učni dosežek v določeni učni situaciji
• značilnosti: cilji so razporejeni pregledno, zgoščeno in hierarhično (kriterij pomembnosti); ciljna vsebina in dejavnost sta opredeljeni enopomensko, konkretno in časovno določeno; rezultati pouka so predvideni in preverljivi s pričakovanimi glasbenimi znanji, sposobnostmi in spretnostmi

Procesni cilji:

• načrtujemo jih na področjih kognitivnega, afektivnega in psihomotoričnega razvoja
• so neločljiva sestavina skupinskih in operativnih ciljev (Sicherl-Kafol, 2000)

Cilji, s katerimi opisujemo pričakovano znanje, so zapisani kot kombinacija vsebine ali pojma in opisa, kaj je s to vsebino/pojmom treba narediti.

Vir: NAČRTOVANJE_GLASBENEGA_POUKA_-_CILJI_-_STANDARDI_ZNANJ_-_UČNI_IZIDI_-_KOMPETENCE.txt

3. Primeri ciljev iz učnih načrtov in standardi znanja

Primeri operativnih ciljev iz učnih načrtov – učenci:

• se uvajajo v igro lestvic in akordov (klavir)
• spoznavajo načela igranja v legah (violina)
• na ksilofonu igrajo posamezne durove lestvice (tolkala)
• izrekajo ritmične vsebine z ritmičnimi in nevtralnimi zlogi (nauk o glasbi)

Standardi znanja so opredeljeni v učnih načrtih (npr. UN Flavta, GŠ, program Glasba); ravni doseženega znanja opredeljujejo temeljni in minimalni standardi znanj. Učni načrti v glasbenem šolstvu so bili posodobljeni leta 2022.

Rösner (v Strmčnik, 2001): 'Pravi učitelj pozna svoj učni načrt kot dirigent partituro svoje simfonije.'

Vir: NAČRTOVANJE_GLASBENEGA_POUKA_-_CILJI_-_STANDARDI_ZNANJ_-_UČNI_IZIDI_-_KOMPETENCE.txt

4. Stopenjsko načrtovanje učnega dela

Osnova za učiteljevo načrtovanje je zakonsko predpisani učni načrt za posamezni predmet.

Stopenjsko načrtovanje:

• temelji na učnem načrtu predmeta
• je globalno in orientacijsko
• navezuje se na šolski koledar (ocenjevalna obdobja) in fond učnih ur
• učitelj določi učne teme oz. sklope (naslovi, gesla) in njihovo okvirno vsebino, znotraj njih načrtuje učne enote (vključno z urami za ponavljanje, utrjevanje in preverjanje)
• opredeli učne cilje in naloge, didaktične metode, oblike dela in uporabo učne tehnologije

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

5. Načrtovanje učne ure in pisna priprava

Pri načrtovanju posamezne učne ure / sklopa učnih ur pri individualnem inštrumentalnem pouku učitelj:

• izhaja iz svojega letnega načrta
• določa zunanjo (priprava učilnice, učil in pripomočkov) in notranjo organizacijo pouka (artikulacija pouka)
• upošteva temeljne didaktične principe

Pisna priprava je:

• dokument o učiteljevem zavestnem in konstruktivnem pristopu k realizaciji učnega načrta
• utrjena zamisel koncepta učne ure, ki jo lahko prožno variiramo
• sestavni del pedagoške dokumentacije

Obveznosti dokumentiranja:

• pri inštrumentalnem pouku letni učni načrti ter mesečne/tedenske priprave za posamezne učence
• pri predšolskih programih, nauku o glasbi, solfeggiu ter glasbeni vzgoji v OŠ in gimnazijah letni učni načrti in pisne priprave za vsako učno uro

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

6. Proces načrtovanja učnih ur in koristi načrtovanja

Proces načrtovanja učnih ur (krožni proces):

• 1. opredelitev učnih ciljev →
• 2. izbor dejavnosti in vsebin →
• 3. načrtovanje učnih metod in oblik, učil in učnih pripomočkov →
• 4. predviden potek učne ure/sklopa →
• 5. izvedba učne ure/sklopa →
• 6. refleksija in evalvacija učne ure/sklopa

Z načrtovanjem dosežemo: uspešno realizacijo učnega načrta, boljšo organiziranost pouka, racionalno in ekonomično izrabo danih možnosti, bolj kakovostno delo učitelja in učencev.

Z načrtovanjem se izognemo: improvizaciji, rutini, razdrobljenosti in nepovezanosti snovi, parcialnosti.

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt