Učenje › Poglavje 10
10. Taksonomije vzgojno-izobraževalnih ciljev
Pojem taksonomije, tri taksonomska področja, Bloomova taksonomija (1956) in njena revizija, Krathwohlova taksonomija afektivnega področja (1964), taksonomija Simpsonove za psihomotorično področje (1966) – vse z glasbenimi primeri.
1. Kaj je taksonomija
Taksonomija je stopenjska razvrstitev pojavov/stvari – v didaktiki glasbenih znanj. Taksonomske sheme sestavljajo taksonomske enote, največkrat urejene hierarhično.
Načela razvrstitve so izhodišče za opredeljevanje učnih ciljev in merjenje rezultatov učenja (učnih izidov). Ravni doseženega znanja v učnih načrtih opredeljujejo temeljni in minimalni standardi znanj.
Pri opredeljevanju taksonomskih ravni izhajamo iz:
- značilnosti glasbenega predmeta
- splošnih in glasbeno-razvojnih značilnosti učenca
- predznanj in izkušenj učenca
- ter motivacijske naravnanosti učenca
Na različnih predmetnih področjih se lahko uporabljajo različne taksonomije; vsa področja na kognitivnem področju uporabljajo Bloomovo taksonomijo (poenotenje je potrebno zaradi eksternega preverjanja znanj).
Pri predmetu Uvod v didaktiko glasbe uporabljamo taksonomije VIZ ciljev po delu Albince Pesek (1997): Otroci v svetu glasbe.
Vir: NAČRTOVANJE_GLASBENEGA_POUKA_TAKSONOMIJE.txt
2. Tri taksonomska področja in celostna glasbena vzgoja
Taksonomije na področju vzgoje in izobraževanja pokrivajo tri področja: kognitivno (KOG), afektivno (AF) in psihomotorično (PM) (Sicherl-Kafol, 2001: Celostna glasbena vzgoja).
Na glasbenem področju se na kognitivnem področju uporablja Bloomova taksonomija, na psihomotoričnem in afektivnem pa taksonomije različnih avtorjev.
Celostna glasbena vzgoja (Sicherl Kafol, 2015) – pomembno je:
- spodbujati celostno učno odzivanje
- razvijati veččutne (avditivne, vizualne in kinestetične) predstave
- oblikovati sproščeno, stimulativno, varno in igrivo učno okolje
- usklajeno besedno in nebesedno komunikacijo
- različne poti odkrivanja znanja
- pozitiven odnos in veselje do učenja
- ter izhajati iz enkratnosti vsakega otroka
Vir: NAČRTOVANJE_GLASBENEGA_POUKA_TAKSONOMIJE.txt
3. Kognitivni cilji in Bloomova taksonomija (1956)
Kognitivni VIZ cilji poudarjajo pomnjenje in reproduciranje naučenega; sem sodijo tudi cilji reševanja intelektualnih nalog. Variirajo od preprostega pomnjenja do izvirnih in kreativnih poti kombiniranja in sintetiziranja novih idej in snovi (Pesek, 1997).
Bloomova taksonomija (1956) – šest stopenj z glasbenimi primeri:
- 1. znanje: poznavanje posameznosti (glasbeni pojmi, elementi); poznavanje načinov in poti obravnavanja posameznosti (lestvice, taktovski načini, godala, pihala); poznavanje posplošitev in abstrakcij (izvajalski sestavi, stilna obdobja, oblikoslovje)
- 2. razumevanje: prevajanje (prenos glasbenega sporočila v besedno, likovno ali gibno obliko); interpretacija (izvajanje skladb na osnovi poznanih glasbenih elementov); predvidevanje (nadaljevanje glasbene fraze)
- 3. uporaba: reševanje novih glasbenih nalog z uporabo usvojenih glasbenih znanj
- 4. analiza: elementov (melodije, ritma, dinamike); odnosov (med frazami, npr. vprašanje–odgovor); strukture ali organizacijskih načel (oblikoslovje, glasbeni sestavi)
- 5. sinteza: izdelava izvirnega sporočila (ustvarjanje melodije k danemu besedilu); izdelava načrta ali predloga za akcijo (ustvarjanje spremljav, napotki za improviziranje); izpeljava sistema abstraktnih odnosov (grafična ponazoritev glasbenih oblik)
- 6. vrednotenje (evalvacija): po notranjih in zunanjih kriterijih, na osnovi nižjih taksonomskih stopenj
Vir: NAČRTOVANJE_GLASBENEGA_POUKA_TAKSONOMIJE.txt
4. Revizija Bloomove taksonomije
Revizijo Bloomove taksonomije so pripravili Anderson, Krathwohl, Airasian, Cruikshank, Mayer, Pintrich, Raths in Wittrock (2000; tudi Pohl, 2000); slovenska izdaja: Taksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja (ZRSŠ, 2016).
Revidirane stopnje (od najnižje k najvišji):
- pomnjenje (prej znanje)
- razumevanje
- uporabljanje (uporaba)
- analiziranje (analiza)
- vrednotenje (prej sinteza→vrednotenje zamenjata mesti)
- in ustvarjanje (najvišja stopnja, prej evalvacija)
Stopnje so preimenovane v glagolske oblike, najvišji stopnji pa sta zamenjani: ustvarjanje je nad vrednotenjem.
Vir: NAČRTOVANJE_GLASBENEGA_POUKA_TAKSONOMIJE.txt
5. Afektivni cilji in Krathwohlova taksonomija (1964)
Afektivni VIZ cilji zajemajo področje občutij oziroma stopnje sprejemanja ali odklanjanja; variirajo od preproste pozornosti do notranjih kvalitet značaja in zavesti; izraženi so kot interesi, stališča, vrednote in emocionalna nagnjenja (Pesek, 1997).
Krathwohlova taksonomija (1964) – pet stopenj z glasbenimi primeri:
- 1. sprejemanje: zavedanje dražljaja (kvaliteta zavestnega poslušanja); voljnost sprejemanja (pasivno-aktivno poslušanje, tolerantnost); kontrolirana selekcija oz. pozornost (poslušalske glasbene naloge)
- 2. reagiranje: voljno reagiranje (odzivanje na glasbene dejavnosti – zunanje pobude); želja po reagiranju (glasbeni interesi); reagiranje z zadovoljstvom (glasbene dejavnosti pomenijo užitek)
- 3. usvajanje vrednot: sprejemanje vrednot (vrstniškega kroga, učitelja, staršev); dajanje prednosti neki vrednoti (internalizacija glasbene vrednote); zavzemanje za določeno vrednoto (posameznik jo želi posredovati drugim)
- 4. organiziranje vrednot: konceptualizacija vrednot (primerjava obstoječih z novimi); organizacija vrednotnega sistema (individualna 'glasbena filozofija')
- 5. karakterizacija vrednot ali vrednotnega sistema: stabilen vrednotni sistem – prihodnja perspektiva
Vir: NAČRTOVANJE_GLASBENEGA_POUKA_TAKSONOMIJE.txt
6. Psihomotorični cilji in taksonomija Simpsonove (1966)
Psihomotorični VIZ cilji poudarjajo spretnosti obvladovanja snovi in dejavnosti, ki zahtevajo nevromuskularno kondicijo (Pesek, 1997).
Taksonomija Simpsonove (1966) – šest stopenj z glasbenimi primeri:
- 1. percepcija: senzorna stimulacija (instrumentalna igra: avditivna, vizualna, taktilna, kinestetična stimulacija); selekcija stimulusov (pozornost izvajalcev na znak za začetek); prevajanje dražljaja (začetek izvajanja – motorična reakcija)
- 2. pripravljenost na akcijo: mentalna (glasbena znanja iz kognitivnega področja), telesna (pravilna drža telesa, položaj rok), emocionalna (voljnost urjenja v izvajalskih spretnostih)
- 3. vodeni odgovori: imitacija; poskusi in napake
- 4. mehanizacija (avtomatizacija) odgovorov: avtomatizacija motoričnih reakcij
- 5. kompleksni odgovori: gotovost v izvajanju (samozaupanje, nadzor nad katerokoli kombinacijo motoričnih spretnosti)
- 6. samoiniciativno reagiranje: nove motorične akcije in reakcije
Vir: NAČRTOVANJE_GLASBENEGA_POUKA_TAKSONOMIJE.txt