Učenje › Poglavje 7
7. Učne metode
Pojem in ravni učnih metod, metodične kompetence, klasifikacije, glasbene metode (izvajanje, poslušanje, ustvarjanje, didaktične igre, igrifikacija), verbalno-tekstualne metode, izkušenjsko učenje, dejavniki izbire metod.
1. Pojem in ravni učnih metod
Učne metode so preverjene poti za doseganje učnih ciljev oz. preverjeni načini učinkovite komunikacije med učiteljem in učenci v okviru vseh učnih korakov (pri pripravljanju, obravnavi nove snovi, vadenju, ponavljanju, preverjanju in ocenjevanju). Nanašajo se tako na poučevanje (učiteljevo delo) kot na učenje (delo učencev).
Metóda = oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek (SSKJ).
Ravni metod:
- koncept (npr. J. E. Dalcroze, E. Willems, Z. Kodaly, S. Suzuki)
- strategije in postopki (npr. kako nekaj vaditi)
Metodično ravnanje je preplet individualnih in skupinskih aktivnosti učiteljev in učencev; ni omejeno le na obravnavo učne snovi; v ameriški literaturi je preplet postopkov imenovan 'instructional technique' (Blažič idr., 2003).
Vir: Učn_metode.txt
2. Metodične kompetence in dimenzije metod
'Učiteljeve metodične kompetence se kažejo v njegovem znanju in sposobnostih, da v vsakokratnih konkretnih pogojih vedno znova samostojno organizira izobraževalni proces in da oblikuje najustreznejše didaktične situacije, da bi vsi izvajalci uspešno delali in dosegli postavljene cilje.' (Blažič idr., 2003, str. 329)
Dimenzije metod izobraževanja (Terhart, 1997): na učne metode moramo gledati:
- s perspektive zgodovine razvojnega konteksta vzgoje in izobraževanja
- komu je bilo izobraževanje namenjeno
- z današnje perspektive
- in s perspektive nadaljnjega razvoja
Vir: Učn_metode.txt
3. Klasifikacije učnih metod
V didaktični literaturi obstaja več klasifikacij učnih metod zaradi značilnosti posameznih predmetnih področij in različnih meril. Učni proces temelji na komunikaciji, zato so metode pogosto razvrščene po viru sporočil, ki jih sprejema učenec.
Pri glasbenem izobraževanju je v ospredju glasbena komunikacija, zato najprej izpostavljamo glasbene metode in šele nato verbalne metode.
'Učne metode niso univerzalne, zato uporablja vsako strokovno področje poleg splošnih učnih metod tudi specifične metode poučevanja in učenja. Glasbeno učiti se je možno le s pomočjo glasbenih metod poučevanja … Glasbeno učenje bo pustilo sled, če bo veččutno, dejavno in ustvarjalno.' (Sicherl-Kafol, 2000)
Vir: Učn_metode.txt
4. Glasbene metode
Glasbene metode v glasbenem izobraževanju izhajajo iz temeljnih vzgojno-izobraževalnih področij in dejavnosti posameznega predmetnega področja (predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, nauk o glasbi, solfeggio, flavta, klavir, violina, komorna igra, orkester itd.); večkrat so zamenjane s pojmom 'šola'.
Temeljne glasbene metode (izhajajo iz operativnih ciljev po dejavnostnih področjih v učnih načrtih):
- metoda izvajanja (metoda dela z notnim zapisom, metoda imitacije, metoda pripevanja, metoda demonstracije …)
- metoda poslušanja (analitično, doživljajsko, kombinirano)
- metoda ustvarjanja (ustvarjanje novih glasbenih vsebin, poustvarjanje, transfer glasbenih doživetij in predstav v druge medije)
- metoda glasbenih didaktičnih iger (na začetku glasbenega izobraževanja pri mlajših učencih; kasneje kvizi in druge oblike iger za starejše in odrasle)
- metoda igrifikacije (angl. gamification – uporaba igralnih strategij v izobraževalnem svetu)
Vir: Učn_metode.txt
5. Metoda ustnega razlaganja (monološka)
Metoda ustnega razlaganja (akromatska ali monološka metoda) je splošna verbalno-tekstualna metoda.
Različice: pripovedovanje, opisovanje, pojasnjevanje, predavanje.
Učiteljev govor mora biti:
- jezikovno korekten
- ustrezno intoniran
- primerno glasen
- ustrezno hiter
- in podprt z ustrezno nebesedno komunikacijo (očesni stik, gestikulacija, mimika)
Vir: Učn_metode.txt
6. Dialoška metoda ali metoda pogovora
Dialoška metoda ali metoda pogovora (erotematska metoda) temelji na vprašanjih in odgovorih; potrebni so vmesni premori za razmislek, preden učenec posreduje povratno informacijo.
Različice:
- instruktivni ali poučni pogovor
- katehetični razgovor ('žoga')
- hevristični pogovor
- debatni ali diskusijski pogovor
- posredni pogovor
- veriga
- možganska nevihta
Vir: Učn_metode.txt
7. Metoda dela s tekstom in ilustrativno-demonstracijska metoda
Metoda dela s tekstom (notni zapisi, besedilo): razvija samostojnost učencev, navaja jih na samoizobraževanje in vseživljenjsko učenje.
Ilustrativno-demonstracijska metoda temelji na učiteljevem kazanju in učenčevem opazovanju; pri glasbenem pouku je nujen sestavni del specifičnih glasbenih metod učenja in poučevanja.
- Omogoča aktivacijo več zaznavnih sistemov in zaznavnih stilov (VAKOG, novejši termin multimodalnost).
- Uporablja se pri pouku 'v živo', v hibridnih oblikah in pri pouku na daljavo; zahteva smiselno didaktično uporabo IKT.
Vir: Učn_metode.txt
8. Izkušenjsko učenje in igre vlog
Izkušenjsko učenje temelji na izkušnji in njeni transformaciji in je štiristopenjsko:
- 1. konkretna izkušnja
- 2. razmišljujoče opazovanje in refleksija
- 3. oblikovanje abstraktnih konceptov in generalizacij
- 4. preizkušanje teh konceptov v določenih razmerah
Sem sodijo tudi igre vlog (igralne improvizacije pri pouku).
Vir: Učn_metode.txt
9. Dejavniki, ki vplivajo na izbiro učnih metod
Na izbiro učnih metod vplivajo:
- učna vsebina
- tip učne ure (uvajalna ura, obravnavanje nove snovi, vadenje, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje)
- posamezne etape v učnem procesu in delni cilji učne enote
- kronološko-razvojna in glasbeno-razvojna stopnja učencev
- število učencev v razredu
- učno okolje (pouk v šolskih prostorih, hibridni pouk, pouk na daljavo)
- tehnične zmožnosti
- lokacija šole
- čas, s katerim razpolagamo
- učiteljeva kompetentnost in naravnanost do uporabe različnih učnih metod
Vir: Učn_metode.txt