6. Artikulacija učnega procesa (učni koraki / učne stopnje)

1. Pet učnih korakov (Tomić, 1998)

Artikulacija učnega procesa obsega pet učnih korakov/stopenj:

• 1. uvajanje ali pripravljanje učencev
• 2. obdelovanje novih učnih vsebin
• 3. vadenje ali urjenje
• 4. ponavljanje
• 5. preverjanje in ocenjevanje

(Tomić, 1998)

Vir: Artikulacija_učnega_procesa.txt

2. 1. Uvajanje ali pripravljanje učencev

Uvajanje je psihofizična priprava učencev na učno delo: ogrevanje, sproščanje, razvijanje pričakovanj.

Zahteve za uvajanje:

• ne sme biti vedno stereotipno
• biti mora organsko povezano z naslednjo etapo
• biti mora kratko in učinkovito

Vir: Artikulacija_učnega_procesa.txt

3. 2. Obdelovanje novih učnih vsebin

Pri obdelovanju novih učnih vsebin uporabljamo primarne vire / neposredno opazovanje ter sekundarne vire (kot dopolnilo).

Učitelj v skladu z učnim načrtom in individualnimi sposobnostmi učenca:

• določa 'obseg in globino' znanja
• skrbi za logično strukturiranje snovi (postopna gradacija)
• uporablja ustrezne metode in oblike dela
• uresničuje zastavljene učne cilje
• reflektira učni proces in njegove rezultate

Vir: Artikulacija_učnega_procesa.txt

4. 3. Vadenje ali urjenje

Vadenje ali urjenje pomeni realizacijo funkcionalnih nalog pouka: urjenje veščin, razvoj glasbenih sposobnosti in delovnih navad. Cilj je avtomatizacija.

'Za vadenje je značilno dvoje: 1. da učenec ve, kaj mora opraviti in doseči, 2. da nepretrgoma spremlja dosežke in si prizadeva za večjo kvantiteto in kvaliteto' (Tomić, 1997).

• Uriti = z vajo, ponavljanjem usposabljati koga za določeno delo
• vaditi = s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si čim hitreje in bolje opravljati dejavnost

Etape vadenja:

• priprava (dajanje navodil, demonstracija dejavnosti)
• osnovno urjenje (v šoli in doma)
• nadaljnje ali dopolnilno urjenje (učitelj preverja le rezultate)
• korektivno urjenje

Namen vadenja: da učenec napreduje, rešuje probleme, razvija muzikalnost in razmišlja o glasbi; učenci ob vadenju prevzamejo odgovornost za glasbeni napredek (Harris, Crozier, 2000).

Glavni princip učinkovitega vadenja: kontinuirano aktiven, kreativen in zbran (premišljen) pristop; poudarek na kvaliteti in ne le kvantiteti vadenja.

Vir: Artikulacija_učnega_procesa.txt

5. Spodbude in strategije za kakovostno vadenje

Učence za vadenje spodbujajo:

• kratkoročni cilji (nastop, snemanje, tekmovanje, izpit)
• natančno določene naloge pri učenju skladbe
• beleženje dnevnega vadenja
• povezava z notranjo motivacijo
• učiteljevo zadovoljstvo
• navdušenje nad skladbo
• starši
• nagrajevanje

Dobro vadenje pri začetniku: kratke skladbe – repeticije; učenje poslušanja, igranja v različnih dinamičnih vzorcih, učenja na pamet in igranja po posluhu, igranja z zaprtimi očmi, improviziranja s istim tonskim gradivom.

Pri razvijajočem se glasbeniku:

• počasno vadenje in 'kritično' poslušanje
• 'enkrat ni nobenkrat' – večkratno ponavljanje
• pozornost na detajle
• težja mesta zvaditi najprej, skladbo razdeliti na odseke
• razumevanje pomena novih ritmičnih vzorcev in tehničnih prvin
• učenec mora vedno vedeti, kaj in kako naj vadi

Strategije: prostor za vadenje, razpoloženje in premori, 'rekonstrukcija učne ure', vadniški dnevnik, repeticije, 'mehanično' vadenje; skladbo naj učenec spozna z glasbenim kontekstom (skladatelj, obdobje, oblika).

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

6. 4. Ponavljanje

Ponavljanje omogoča, da pridobljeno znanje, spretnosti in sposobnosti postanejo trajni. Pri pouku glasbe so v ospredju avtentične oblike nalog, ki vključujejo konkretne glasbene vsebine.

Vprašanji za inštrumentalni pouk:

• Kakšen glasbeni repertoar obvlada učenec v posameznem šolskem letu?
• Koliko skladb postane del njegovega stalnega repertoarja?

Vir: Artikulacija_učnega_procesa.txt

7. 5. Preverjanje in ocenjevanje

Preverjanje in ocenjevanje:

• je prisotno v vseh etapah vzgojno-izobraževalnega procesa
• učenca in učitelja informira o dosežkih učnega procesa in okoliščinah njihovega doseganja
• usmerjeno je v dosežke učencev na kognitivnem, afektivnem in psihomotoričnem področju ter v učiteljeve postopke, metode, vire znanja in tehnologijo pouka

Formativno preverjanje je v funkciji učenja (povratne informacije o uspešnosti poučevanja in učenja), sumativno preverjanje je v funkciji merjenja dosežkov.

Oseba, ki preverja: učitelj ali učenec. Tehnike preverjanja: ustno, pisno, praktično.

Funkcije ocenjevanja in ocen: informativna, motivacijska, diagnostična, prognostična, klasifikacijska, selektivna, promocijska.

Problemi ocenjevanja in ocen: objektivnost, doslednost, strpnost, individualni–socialni kriterij, načrtnost, javnost, stereotipnost.

Vir: Artikulacija_učnega_procesa.txt

8. Šest učnih stopenj pri individualnem pouku inštrumenta

Šest učnih stopenj pri individualnem pouku inštrumenta (Rosenshine, Froelich in Fakhouri, 2002, v Kavčič Pucihar in Rotar Pance, 2017):

• 1. povzetek predhodnega znanja
• 2. predstavitev nove snovi
• 3. vódeno vadenje
• 4. povratne informacije z morebitnimi popravki
• 5. samostojno vadenje
• 6. tedenska oz. mesečna preverjanja usvojenih znanj

Raziskava Kavčič Pucihar in Rotar Pance (2017) je pri 79 učiteljih flavte proučevala stopnje učnega procesa pri individualnem pouku flavte v glasbeni šoli.

Vir: Artikulacija_učnega_procesa.txt