Učenje › Poglavje 5
5. Didaktična načela
Izvor in problemi obravnave didaktičnih načel ter posamezna načela: umetniška vrednost, strokovnost, sistematičnost in postopnost, razvojna stopnja, individualne lastnosti, aktivnost, nazornost, teorija-praksa, trajnost, ekonomičnost, socialna integracija, učinek, življenjska bližina.
1. Opredelitev in izvor didaktičnih načel
Didaktična načela so glavne smernice vsake vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Izpeljana so iz:
- ciljev in nalog izobraževanja
- zakonitosti učnega procesa
- ter zakonitosti psihofizičnega razvoja učencev
Vir: Didaktična_načela.txt
2. Problemi obravnave didaktičnih načel
- 1. Dinamični razvoj področja (cilji in naloge pouka se spreminjajo, védenja o izobraževalnih značilnostih in razvoju učencev se poglabljajo, spreminjajo se družbeno okolje, vrednote in organiziranost šolstva)
- 2. Razlike v poimenovanju in številu didaktičnih principov (didaktiki jih obravnavajo različno)
- 3. Ne moremo jih hierarhično razvrstiti – vsi so enakovredni, nekateri se navezujejo drug na drugega
Vir: Didaktična_načela.txt
3. Načelo umetniške/kulturne vrednosti in načelo strokovne neoporečnosti
Načelo umetniške/kulturne vrednosti je specifično za glasbeno področje: sprašuje po kriterijih umetniške vrednosti in kulturne vrednosti obravnavanih glasbenih del.
Načelo strokovne/znanstvene neoporečnosti: v vzgojno-izobraževalnem procesu se obravnava le tisto, kar je strokovno/znanstveno neoporečno; posebno vprašanje so generalizacije pri mlajših učencih pri usvajanju elementarnih glasbenih znanj.
Vir: Didaktična_načela.txt
4. Načelo sistematičnosti in postopnosti
Vsako znanje je sistem strokovnih/znanstvenih dejstev in generalizacij, zato morajo učenci vsako novo znanje logično povezati s predhodnimi znanji. Pomembna sta medpredmetno povezovanje in način ponavljanja (vadenja) obdelanega gradiva.
Ker snovi pogosto ne moremo obdelati naenkrat v popolnem obsegu, se s sistematičnostjo povezuje postopnost obravnave po 'pravilih':
- od znanega k neznanemu
- od lažjega k težjemu
- od preprostega/enostavnega k zapletenemu
- od bližnjega k oddaljenemu
Vir: Didaktična_načela.txt
5. Načelo upoštevanja razvojne stopnje in individualnih lastnosti učencev
Načelo upoštevanja razvojne stopnje:
- upoštevanje kognitivne, emocionalne, psihomotorične in psihosocialne razvitosti učencev in vpliva učenja nanjo ('interaktivni pogled')
- nevarnosti podcenjevanja in precenjevanja znanja, spretnosti in sposobnosti učencev
Načelo upoštevanja individualnih lastnosti:
- učenci iste generacije so zelo različni
- vsakega učenca poučujemo tako, da učno gradivo 'obdeluje v obsegu, ki mu je dorasel; na ravni kompleksnosti, ki mu je dostopna; s pomočjo postopkov, prilagojenih njegovi osebnosti, in v tempu, ki mu odgovarja' – to je individualizacija učnega procesa (Bakovljev, 1990)
Razlikovati moramo pojma individualizacija učnega procesa (učitelj istočasno dela z več učenci na različne načine; povezuje se z diferenciacijo pouka in nivojskim poukom) in individualno delo pri pouku!
Učiteljev cilj: 'izvleči' iz vsakega učenca maksimum.
Vir: Didaktična_načela.txt
6. Načelo aktivnosti učencev in princip nazornosti
Načelo aktivnosti učencev:
- usvajanje znanja z lastnimi napori
- učenec ni objekt poučevanja, temveč aktiven subjekt v učnem procesu
- učitelj je pripravljalec, pobudnik, usmerjevalec ustvarjalnega doseganja znanja
- aktivno učenje temelji na predhodnih izkušnjah in znanjih učencev
- pomen osamosvajanja učencev
- vprašanje umeščenosti faktografije v učni proces
Princip nazornosti: zahteva uporabo različnih učil in učnih pripomočkov (knjige, slike, avdio in video posnetki, računalniške simulacije), dobro učiteljevo demonstracijo obravnavane snovi ter aktiviranje več zaznavnih sistemov in čutnih kanalov (avditivnega, vizualnega, kinestetičnega). Z njim se povezuje princip povezanosti teorije s prakso.
Vir: Didaktična_načela.txt
7. Načela trajnosti, ekonomičnosti, socialne integracije, učinka in življenjske bližine
Načelo trajnosti znanj, sposobnosti in navad: zagotovljeno je ob upoštevanju predhodnih principov; zahteva urjenje, utrjevanje in ponavljanje učne snovi in veščin.
Načelo ekonomičnosti: učitelj načrtuje in izvaja pouk tako, da z najmanjšimi sredstvi in v najkrajšem času doseže največji učinek.
Načelo socialne integracije:
- usmerjeno je v toleranco, sodelovanje in solidarnost (ne v prilagodljivost)
- socialna integracija in socialno učenje sta možna le ob celovitem spoštovanju posameznika
- vprašanje preprečevanja konkurence in tekmovalnosti
- uporaba različnih učnih oblik spodbuja tesnejšo socialno integracijo
Načelo učinka (zagotavljanja uspeha):
- učitelj pri učencih išče znanje in ne neznanja
- učencu mora zagotavljati uspeh, kar je možno le ob celovitem spremljanju in vrednotenju aktivnosti
- motivacijski vidiki (želja po uspehu / strah pred neuspehom – storilnostna motivacija)
- pozor na negativne vplive favoriziranja uspeha
Načelo življenjske bližine: zagotavljanje 'psihološke bližine' učne snovi in stika s stvarnostjo; sodobne tehnologije omogočajo boljšo predstavljivost v času in prostoru.
Vir: Didaktična_načela.txt