3. Splošni in glasbeni razvoj otrok

1. Razvoj mišljenja po Piagetu

Štiri faze:

1. Senzomotorična (zaznavno-gibalna) stopnja (0–2):

• sprejemanje in predelava zaznanih vtisov, usklajevanje gibalnih aktivnosti
• postopno ugotavljanje stalnosti predmetov
• reševanje problemov s praktičnim poskušanjem
• mišljenje pretežno neverbalno

2. Predoperativna stopnja (2–7):

• razvijejo se predstave
• notranje posnemanje v igri, domišljiji, jeziku
• hiter razvoj govora
• inverzibilnost mišljenja (v zavesti ne more obdržati sprememb dveh dimenzij)
• prevladuje egocentrično mišljenje

3. Stopnja konkretno-logičnega mišljenja (7–11/12):

• reverzibilno mišljenje (v mislih obrne dejavnost), konservacija in klasifikacija
• mišljenje vezano na konkretne predmete in pojave

4. Stopnja formalno (abstraktno)-logičnega mišljenja (od 12. leta):

• mišljenje ni več vezano na predmete
• odnosi med simboli
• hipotetično mišljenje
• razvije se metakognicija (razmišljanje o lastnem mišljenju)

Razvojne značilnosti:

• razvoj med fazami ni sunkovit in stopničast
• med posamezniki so razlike v vstopanju v faze
• otrokovo mišljenje ni pomanjšana kopija mišljenja odraslih – med njima je kvalitativna razlika

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

2. Razvoj glasbenih sposobnosti po starosti (Shuter-Dyson in Gabriel, 1981)

• 0–1: reakcije na zvok
• 1–2: spontano ustvarjanje glasbe
• 2–3: pričetek reproduciranja slišanih pesemskih fraz
• 4–5: razlikovanje tonskih višin, odmev preprostih ritmičnih vzorcev s ploskanjem
• 5–6: razumevanje pojmov glasno/tiho; razlikovanje enako/različno v lažjem tonalnem in ritmičnem vzorcu
• 6–7: napredek petja v intonaciji; boljše dojemanje tonalne kot atonalne glasbe
• 7–8: presojanje konsonance oz. disonance
• 8–9: napredek v izvajanju ritmičnih nalog
• 9–10: napredek v percepciji ritma in razvoju glasbenega spomina; usvojitev dvodelnih melodij; občutek za kadence
• 10–11: občutek za harmonijo in presojo estetskih elementov glasbe
• 12–17: napredek v presojanju ter kognitivnem in emocionalnem reagiranju na glasbo

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

3. Faze glasbenega razvoja (Hargraves in Galton, 1992)

• Senzomotorična faza (0–2): vokalizacija, osnovno ritmično gibanje; otroci uživajo ob zvokih, ki jih sami oblikujejo
• Figuralna faza (2–5): vokalizacije se razvijejo v artikulirane in prepoznavne pesmi; med spontanimi melodijami otrok in pesmimi okolja ni ostrih meja
• Shematična faza (5–8): otrok poje 'prave' pesmi, ustvarja/ponavlja preproste ritmične in melodične ostinatne spremljave; razvija občutek za intervale, tonaliteto in višino tona
• Faza pravil (8–15): loči intervale in lestvice; orientacija v tonaliteti opazna tudi pri petju; odprt je za različne glasbene zvrsti
• Profesionalna faza (od 15. leta): razlikuje in primerja glasbene oblike in zvrsti, uporablja abstraktno mišljenje in generalizacije; razvija metakognitivno mišljenje in samorefleksijo

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

4. Kritična obdobja za učenje in otrok z glasbili

Dva vidika kritičnih obdobij:

• 1. doktrina zgodnjega učenja – otrok je ob primernih spodbudah in metodah zelo zgodaj zmožen učenja
• 2. doktrina odlaganja – treba je počakati, da otrok 'dozori' za neko vrsto učenja

Otrok do 3. leta: raziskuje zvočno okolje z različnimi predmeti (improvizirana glasbila); posebnega inštrumentalnega pouka ni, skupaj s starši obiskuje specialistične skupine, kjer skozi gib in igro razvija občutek za metrum in ritem, igra na otroška glasbila, poje in pleše.

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

5. Začetek učenja inštrumenta

Tujina:

• začetek inštrumentalnega pouka v starosti 3–6 let
• specializirani učitelji morajo poznati razvojne značilnosti otrok
• učne ure naj bodo polne različnih dejavnosti in zabavne
• učni jezik preprost, naloge jasno razložene, pogosto vpete v igro

Slovenija: otroci se vključijo v glasbeno šolo v program glasba s 7. letom starosti.

Starost 6–9 let:

• otroci imajo dovolj razvit spomin in željo po učenju, zbranost pa je še kratkotrajna
• učitelj naj daje izzivalne naloge in veliko ponavlja
• otroci so orientirani na 'tukaj in zdaj'

Učne ure morajo biti skrbno načrtovane, z dejavnostmi za razvoj veščin igranja, muzikalnega in doživetega izvajanja, pozornosti na zvok inštrumenta ter domišljije skozi ustvarjalnost.

Učenci počasi začenjajo razumeti notacijo; posebna skrb izbiri učbenikov; učitelj naj kakšno vajo/skladbo napiše tudi sam.

Učitelj naj preverja naravnanost učencev za učenje (raven entuziazma, želje po vadenju); zastavlja naj vprašanja, ki vodijo h konverzaciji ('Pri katerih skladbah najbolj uživaš?' namesto 'Ali so ti všeč skladbe, ki jih igraš?').

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

6. Otroci 7–12 let in razlogi za prenehanje glasbenega izobraževanja

Pri otrocih 7–12 let:

• se izredno poveča vloga socialnega življenja izven doma in druženja z vrstniki
• začetniki in učenci z nekaj leti šolanja naj bodo vključeni v skupinske oblike glasbenih aktivnosti (komorne skupine, orkestri)
• pomembna je skupinska dinamika ter starejši, izkušenejši učenci kot 'modeli'
• učenci so zelo občutljivi na uporabo učnih metod in izbor literature

Razlogi, zakaj učenci prenehajo z glasbenim izobraževanjem (Harris, Crozier, 2000):

• učenje inštrumenta zahteva preveč časa
• ni jim všeč učitelj
• zanimajo jih alternativni hobiji
• skladbe se jim zdijo tehnično prezahtevne
• začnejo se dolgočasiti

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

7. Adolescenca in poučevanje odraslih

Adolescenca je najbolj nestabilno življenjsko obdobje – največji izziv za učence, učitelje in starše.

Učenci pri učiteljih najbolj cenijo:

• osmišljanje dejavnosti in ciljev
• pomoč pri uresničevanju idealov
• spodbujanje ambicij in samozavesti
• zavzemanje zanje in prijaznost
• priznavanje osebne integritete, neodvisnosti in energije

Ne marajo: sarkastičnosti, pretirane resnosti, pomanjkanja humorja in smeha, ravnodušnosti.

Poučevanje odraslih – odrasli so kot učenci:

• vedno visoko motivirani
• negotovi (omalovažujoči) glede svojih sposobnosti
• vedno rečejo 'razumem', tudi če temu ni tako – podkrepitve in številne ponovitve so nujne
• zelo veliko se pogovarjajo o tehničnih in glasbenih problemih

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

8. Izhodišča za učinkovito poučevanje v vseh starostnih skupinah

Učitelj mora razmisliti, kaj je glavni cilj njegovega dela:

• izhaja iz zakonsko potrjenih učnih načrtov in individualnega načrtovanja
• zastavi naj dosegljive cilje, ki so hkrati izziv
• vse, kar uči, mora biti relevantno in usmerjeno k učenčevemu napredovanju
• učenje naj usmeri na en segment in šele po usvojitvi preide na novega
• zahtevnejše naloge naj razdeli na manjše enote (pod-naloge)
• demonstracija je uspešnejša kot zgolj verbalna razlaga
• razlaga naj bo jasna in nazorna, z jezikom in prispodobami, primernimi starosti
• učencu naj predstavi ustrezne strategije vadenja
• uporabi naj obstoječe znanje in izkušnje učenca ter jih poveže z novimi zamislimi (improvizacija, ustvarjanje)
• vključuje naj medpredmetne povezave znotraj glasbenega področja (solfeggio, teorija, glasbena zgodovina, oblikoslovje) in z drugimi predmeti

Oblikovanje učnih ur:

• vzpostavljanje osebnega stika in pozitivne učne klime
• pričakovanja o opravljenem domačem vadenju
• menjavanje daljših odsekov velike zbranosti in krajših sprostitvenih odsekov
• sistematično in postopno vodenje s pozornostjo na učenčeve reakcije
• spodbujanje dialoga
• na prvih srečanjih predstavimo tudi bonton in pričakovanja o skrbi za inštrument

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt