2. Učenje, znanje, glasbene sposobnosti in spretnosti

1. Vrste učenja: naravno, formalno, neformalno

Naravno (slučajnostno) učenje:

• najstarejša oblika učenja, del akulturacije
• poteka spontano, nenamerno, nesistematično, lahko tudi nezavedno
• povezano je z življenjskimi potrebami in zanimanjem
• je neprisiljeno, prostovoljno in bolj celostno – angažira razum, telo in čustva
• odvija se v delovnih procesih, pri hobijih, v življenjskih situacijah, ob medijskih vplivih

Formalno učenje:

• poteka v dobro organiziranem šolskem okolju
• učenje je vodeno z učiteljevim poučevanjem (načrtno in sistematično usvajanje snovi)
• udeleženec ga lahko doživlja kot premalo življenjskega in svobodnega
• udeleženec prejme spričevalo, ki omogoča nadaljnje šolanje ali zaposlitev

Neformalno učenje:

• poteka izven verificiranih šolskih programov, lahko tudi izven institucionaliziranega okolja
• vodi ga strokovnjak (ekspert)
• potrdilo se lahko izda ali ne, uveljavlja se kot referenca

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

2. Znanje – pomeni, delitev in kakovostne ravni

Znanje ima:

• informativen pomen (dejstva, podatki, pojmi)
• teoretični pomen (zakoni, definicije, pravila)
• in praktični oz. instruktivni pomen (kako kaj narediti)

Delimo ga na splošno in specifično znanje (glasbeno znanje je specifično).

Kakovostne ravni znanja: mehanično, reproduktivno, produktivno, ustvarjalno in metakognicijsko znanje.

Glasbeno znanje je največkrat krovni pojem, ki vključuje tudi glasbene sposobnosti in spretnosti. Posebnost: na glasbenih področjih se tudi najnižje taksonomske ravni znanj ne obravnavajo kot nizka, skromna raven znanja, kot se to navaja pri obči didaktiki za druga predmetna področja.

Vir: Glasbeno_znanje_sposobnosti_in_spretnosti1.txt

3. Sposobnosti in model dvanajstih čutov

Sposobnosti so lastnosti, značilnosti, potrebne za opravljanje kake dejavnosti (SSKJ) oz. 'celovitost danih in pridobljenih psihofizičnih zmožnosti za uspešno opravljanje neke dejavnosti' (Blažič idr., 2003).

Senzorične ali perceptivne sposobnosti – 'model dvanajstih čutov':

• vizualni (vid)
• avditivni (sluh)
• kinestetični (dotik/občutek)
• olfaktorni (vonj)
• gustatorni (okus)
• + čas (nima posebnega čutila)

Zaznavni sistemi: notranji (6) in zunanji (6): V-A-K-O-G + čas; 6 + 6 = 12 (model dvanajstih čutov).

Vir: Glasbeno_znanje_sposobnosti_in_spretnosti1.txt

4. Spoznavni stil in stil zaznavanja

Spoznavni stil je 'dosledna in trajna posebnost posameznika v tem, kako sprejema, ohranja, predeluje in organizira informacije ter na njihovi osnovi rešuje probleme' (Marentič Požarnik, 2000).

Stil zaznavanja 'označuje zaznavni kanal – čutilo (vid, sluh, tip …), ki mu posameznik daje prednost pri sprejemanju in notranji predelavi čutnih vtisov iz okolja' (prav tam).

Vedenjske strategije:

• vizualni stil – jasne predstave, organiziranost, zapomni si slikovno gradivo, raje bere sam, težko si zapomni ustna navodila, želi pregled (skice, miselne vzorce)
• avditivni stil – rad ima predavanja in razgovore, glasno bere, notranji dialog, hrup ga moti, govori ritmično, rad ima glasbo, zapomni si po korakih, bolje govori kot piše
• kinestetični stil – dotika se ljudi in stvari, se veliko giblje, uči se ob ravnanju s predmeti, več si zapomni med hojo, govori počasi, važnejši mu je občutek kot videz

Učitelj mora imeti uzaveščene razlike med spoznavnimi stili učencev in naj skuša 'nagovoriti' različne tipe učencev.

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

5. Glasbene sposobnosti – krovni pojem

Glasbene sposobnosti so krovni pojem za:

• nadarjenost (dinamična lastnost, ki se razvija z učenjem)
• talent (posebno ugodna kombinacija sposobnosti, pri kateri dosežki še vedno ostanejo v okviru doseženega) – stopnja višje je genialnost
• muzikalnost (vživeti se v duševnost drugega in interpretirati glasbeno delo tako, da sledi notranji in zunanji formi)
• posluh (absolutni, relativni, ritmični, melodični, harmonski posluh)

Vir: Glasbeno_znanje_sposobnosti_in_spretnosti1.txt

6. Ugotavljanje glasbenih sposobnosti

Glasbene sposobnosti ugotavljamo s testiranji:

• testi glasbenih sposobnosti
• testi glasbenih znanj in dosežkov
• testi glasbenega izvajanja
• testi glasbenega okusa, vedenja in vrednotenja

Primer: Bentleyev test (Smolej Fritz, 2000).

Pomembna je tudi Gordonova teorija glasbenega učenja (Gordon Music Learning Theory, Edwin Elias Gordon, 1927–2015).

Vir: Glasbeno_znanje_sposobnosti_in_spretnosti1.txt

7. Gardner: teorija o več inteligencah

Drugačna izhodišča ponuja H. Gardner (1995) v delu Razsežnosti uma – teorija o več inteligencah.

Glasbena inteligenca vključuje kompleksne procese zvočnega pomnjenja, prepoznavanja, primerjanja, razlikovanja, razvrščanja, posploševanja, uporabe in vrednotenja.

Njen obstoj dokazuje z odkritji na področjih nevrofiziologije, razvojne psihologije in medkulturnih raziskav.

Vir: Glasbeno_znanje_sposobnosti_in_spretnosti1.txt

8. Gagnéjev diferenciacijski model nadarjenosti in talenta (DMGT)

Françoys Gagné: Diferenciacijski model nadarjenosti in talenta (DMGT, 2005; 2.0: 2008). Na glasbeno področje sta ga adaptirala McPherson in Williamon (2006).

Prirojene sposobnosti (intelektualne, ustvarjalne, senzomotorične, socialne) se prek razvojnega procesa (formalno/neformalno učenje) razvijejo v sistematično razvite sposobnosti/veščine – glasbene talente (izvajanje, improviziranje, komponiranje, aranžiranje, analiziranje, vrednotenje, dirigiranje, poučevanje glasbe).

Na proces vplivajo:

• notranji dejavniki (motivacija, vztrajnost/napor, samoregulativnost, osebnost, fizične značilnosti)
• zunanji dejavniki (okolje, osebe, pravila, dogodki)
• in priložnost (pozitivni/negativni vplivi)

Vir: Glasbeno_znanje_sposobnosti_in_spretnosti1.txt

9. Spretnosti / veščine

Spretnosti/veščine so dobro organizirani in utrjeni vzorci ravnanja, ki potekajo gladko z namenom doseganja določenega cilja.

Primera: tehnika igranja na inštrumente, pevska tehnika.

Spretnosti se ne obravnavajo le v povezavi z motorično aktivnostjo, temveč tudi z drugimi aktivnostmi: komunikacijske, opazovalne, domišljijske spretnosti.

Vir: Glasbeno_znanje_sposobnosti_in_spretnosti1.txt

10. Učni procesi pri glasbenem pouku

Pri glasbenem pouku potekajo trije učni procesi:

• spoznavni ali kognitivni (učenci usvajajo nova glasbena znanja – od preprostega pomnjenja do izvirnih poti kreiranja novih glasbenih vsebin in idej)
• čustveni ali afektivni (učenci glasbo doživljajo in vzpostavljajo pozitiven ali negativen odnos do vsebin in dejavnosti – interesi, stališča, vrednote, emocionalna nagnjenja)
• psihomotorični (učenci razvijajo telesne sposobnosti in spretnosti igranja na inštrument ali petja – makrogibi, mikrogibi)

Vsi procesi so simultani, se medsebojno prepletajo in sovplivajo.

Spoznavna (kognitivna) struktura: glasbeni pouk vključuje tri etape kognitivnih procesov:

• 1. opazovanje (učenec zavestno zaznava z vsemi čutili; učitelj usmerja in vodi opazovalni proces)
• 2. mišljenje (učenec obdeluje čutne izkušnje in posplošuje/generalizira; učitelj spodbuja miselno aktivnost)
• 3. preverjanje v praksi (učenec usvojena znanja preverja pri študiju novih skladb in reflektira izvajanje; učitelj izbira nove vsebine in spodbuja samostojno refleksijo)

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt