1. Didaktika glasbe – oris področja in zgodovinski razvoj

1. Grški izvor besede didaktika

Beseda didaktika ima grški izvor (antika):

• didaskein = poučevati
• didaktikos = poučen
• didaskalos = poučevalec, učitelj
• didaskaleion = šola, razred
• didakte tehne = tehnika poučevanja

V grških izpeljankah besede zasledimo temeljne pomene, ki so aktualni še danes:

• dejavnost poučevanja
• osebe, ki so zadolžene za to dejavnost
• vsebine
• mediji poučevanja
• šola
• učenje kot glavna dejavnost učencev

Vir: Didaktika_glasbe_-_ORIS_PODROČJA.txt

2. Opredelitev didaktike glasbe

Didaktika glasbe se osredinja na splošne zakonitosti načrtovanja, uresničevanja in preverjanja kompetenčnih, ciljnih, vsebinskih, metodičnih in organizacijskih sestavin glasbenega pouka v različnih vrstah šol in na različnih ravneh izobraževanja.

Pozornost usmerja v skupne značilnosti učenja glasbe glede na strukturo glasbenega pouka in učne procese v različnih učnih okoljih. Skupne didaktične značilnosti učenja in poučevanja glasbe se udejanjajo tako v formalnem izobraževanju kot tudi v neformalnih oblikah glasbenega izobraževanja in udejstvovanja.

Strmčnik (2001) občo didaktiko opredeli kot znanstveno disciplino, ki proučuje splošne pojave ter načrtovanje, izvajanje in preverjanje izobraževanja in pouka s ciljnih, vsebinskih, vrednostnih, metodičnih in organizacijskih vidikov.

Vir: Didaktika_glasbe_-_ORIS_PODROČJA.txt

3. Didaktika kot veda – dve ravni obravnave

Didaktika je:

• relativno samostojna pedagoška veda
• odprta interdisciplinarna veda
• dinamična in dialektična veda, ki namenja pozornost strukturam, procesom in odnosom

Relevantna vprašanja izobraževanja, poučevanja in učenja obravnava na dveh ravneh: na makro-socialni ravni (zakonodaja, učni načrti, cilji) in na mikro ravni (učni proces).

Vir: Uvod_v_didaktiko_glasbe1.txt

4. Predmet Uvod v didaktiko glasbe

Začetnica in avtorica prvega učnega načrta za Občo glasbeno didaktiko je dr. Breda Oblak.

Predmet Uvod v didaktiko glasbe uvaja v:

• splošne zakonitosti in procese glasbenega učenja
• splošno in glasbeno izobraževanje (šolski sistem v Republiki Sloveniji)
• skupne značilnosti in razlike v didaktiki glasbe v EU in svetu

Ime predhodnega predmeta Obča glasbena didaktika ne ustreza več zaradi:

• razvoja glasbene pedagogike
• sprememb v šolskem sistemu
• spremenjene vloge in položaja učitelja, učencev, šole, formalnega in neformalnega izobraževanja
• spremenjenih učnih okolij
• tehnološkega napredka ter potreb in interesov učencev

V sklopu pedagoških predmetov se predmet povezuje s Pedagogiko z andragogiko, specialnimi glasbenimi didaktikami področij, pedagoško prakso in izbirnimi pedagoškimi predmeti.

Vir: Uvod_v_didaktiko_glasbe1.txt

5. Profesionalne dejavnosti v kariernem portfoliu glasbenika

Glasbenik lahko deluje na različnih področjih:

• izvajalec (koncertni izvajalec, korepetitor, orkestrski glasbenik)
• učitelj petja/inštrumenta
• učitelj glasbe v splošnem šolstvu
• in glasbenik v 'družbeni skupnosti' (community music – delavnice v domovih za starejše, begunskih taborih; socialni namen, npr. društvo Rdeči noski)

Poučevanje glasbe ni 'rezervna' karierna možnost glasbenika – je vedno bolj pomembna komponenta poklicnega portfolia profesionalnega glasbenika, v katerem kombinira različne profesionalne naloge.

Campbell (2009): 'Biti profesionalno vključen v glasbo – to je zelo plemenit klic.'

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

6. Kompleksnost poučevanja in učenja glasbe ter učiteljeve vloge

Na učenca (učenje, osredinjeno na učence) se nanašajo:

• učni kontekst
• glasbeni in pedagoški cilji
• pedagoške usmeritve in metode
• glasbene zvrsti
• ter različna učna okolja (individualna ura, učilnica, koncert, učenje na daljavo)

Nanje vplivajo tudi zahteve šolske zakonodaje in izobraževalne politike ter vloga staršev in drugih dejavnikov iz okolja.

Učiteljeve vloge:

• glasbeni izvajalec – umetnik
• organizator (urnik, koncerti)
• učitelj in komunikator
• moderator (spori med učenci, starši, kolektivom)
• reflektirajoči praktik (premišljevanje o delu)
• spodbujevalec, povezovalec, sodelavec

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

7. Tisočletni razvoj učenja in poučevanja

Naravno učenje in poučevanje: izobraževanje in vzgajanje po načelu demonstracije in posnemanja življenjskih in delovnih procesov, z razvojem verbalne komunikacije tudi ustno izročilo iz roda v rod.

'Umetno' učenje: z začetkom pisne komunikacije okoli 3500 pr. n. št. (šole, učiteljski poklic) – Sumerci. Sumerci so šolo imenovali 'hiša tablic', učence 'sinovi hiše tablic', učitelja pa 'oče hiše tablic' (umia); učiteljski poklic je bil zelo spoštovan. Glasba je imela pomembno vlogo (vokalna in inštrumentalna, religiozni in posvetni nameni), čeprav je stara sumerska šola ni imela v predmetniku.

Starogrška kultura:

• arhaična atenska vzgoja (5. stol. pr. Kr.) je vsebovala telesno in glasbeno oz. duhovno vzgojo
• mousiké je obsegala vokalno in inštrumentalno glasbo
• učitelji kitharistés so poučevali liro (kitaris), petje lirskih in epskih pesmi ter ples
• branje in pisanje je učil didáskalos

V času sofistov sta se razvila trivij (gramatika, retorika, dialektika) in kvadrivij (aritmetika, geometrija, astronomija, glasba); prevzeli so ju Rimljani (septem artes liberales) in srednjeveški izobraževalni sistemi.

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

8. Utemeljitelji didaktike

Wolfgang Ratichius Ratke (1571–1635):

• delo Memorial (1612)
• poudarja naravne zakonitosti učenja, učenje v maternem jeziku, učenje na pamet, neposredno izkušnjo
• didaktiko opredeli kot teorijo o izobraževanju in pouku

Jan Amos Comenius – Komensky (1592–1670):

• delo Velika didaktika (1657)
• didaktika je umetnost poučevanja
• osredotočenost na učenca
• načela: od lažjega k težjemu, od znanega k neznanemu, od izkustvenega k spekulativnemu
• sistematičnost, organizacija pouka, načrtovanje po enotah

Jean-Jacques Rousseau (1712–1778):

• delo Emil ali o vzgoji (1762)
• otrok v središču (pedocentrizem)
• upoštevanje razvojne stopnje
• šolanje po 12. letu
• realni kurikulum
• vloga morale in medijev pri pouku

Johann Heinrich Pestalozzi (1746–1827):

• šola za potepuhe ('otroke pokvari le družba')
• metode elementarnega izobraževanja
• trojstvo: število – oblika – ime
• elementariziranje učnega gradiva
• individualizacija

Johann Friedrich Herbart (1776–1841):

• tvorec sodobne didaktike, prvi jo definira kot znanstveno utemeljeni nauk o pouku
• naloga pouka je 'umetno prebuditi interese'
• uvede formalne stopnje pouka (uvod, obravnava snovi, ponovitve, vaje)

Maria Montessori (1879–1952):

• zdravnica
• individualni razvoj posameznika, razvoj po notranjem načrtu
• senzibilna obdobja
• načelo 'vabiti' in ne 'moraš'
• otrokov 'vpijajoči duh' (vsrkajoči um)
• ponudba materialov

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

9. Didaktika na Slovenskem

Prvotno uporabo pojma didaktika oz. 'ukoslovje' najdemo v delu F. Gaberška Občno ukoslovje (1887) – začetek didaktike na Slovenskem.

• Stanko Gogala: Temelji obče metodike (1933)
• Gustav Šilih: Očrt splošne didaktike (1961)
• France Strmčnik: Didaktika (2001)

Slovenska didaktična periodika: Pedagoška obzorja (Didactica Slovenica), Didakta, AG zbornik, Vzgoja in izobraževanje.

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt

10. Novejše didaktične smeri in modeli

Izobraževalno-teoretična didaktika:

• predstavnik Wolfgang Klafki
• v ospredju sta ciljnost (teleološkost) in vsebina pouka
• teorija didaktične analize kot izhodišče za načrtovanje pouka (pedagoški pomen vsebine za učence zdaj in v prihodnosti, logična in vrednotna struktura vsebine, zanimivi in dostopni problemi)

Učno-teoretična didaktika:

• predstavniki Paul Heimann, Günter Otto, Wolfgang Schulz – 'Berlinska didaktična šola'
• v središču štiri enakovredna odločitvena polja: vzgojno-izobraževalni cilji, vsebina, učne metode in mediji
• načelo soodvisnosti (interdependenčnosti)
• 'Hamburška didaktična šola' poudarja še kompetence, avtonomijo in solidarnost

Kibernetična didaktika:

• predstavnik Felix von Cube
• didaktika kot znanost, ki raziskuje, kako s tehnološkimi in matematičnimi pripomočki voditi učne procese za optimalno doseganje ciljev
• temelji na teoriji sistema, informacij, komunikacij in algoritmov

Vir: Obča-glasbena-didaktika-zapiski-Tilen-Slakan-2015-2016-1.txt