11. Glasbenopedagoški koncepti: Dalcroze, Willems, Kodály, Suzuki

1. Émile Jaques-Dalcroze – osebnost in izhodišča

Émile Jaques-Dalcroze (1865–1950), švicarski pianist, dirigent, skladatelj, pesnik, pedagog in teoretik; raziskovalec giba, glasbene percepcije, povezovanja glasbenih elementov in tehnike gibanja.

Temeljna izhodišča:

• občutek za ritem je naravna danost človeka
• telo je privilegirano sredstvo za usvajanje glasbe, posebej ritma
• popolna povezanost glasbe, telesa in misli – telo postane posrednik med glasbo in mislijo

Ključno delo: Le rythme, la musique et l'éducation (1920).

Eurhythmics / la rythmique (prevodi: euritmija, ritmika, ritmična gimnastika): 'Dalcrozova ritmika je koordinacija med slušno zaznavo ritmov in njeno realizacijo z gibi' (Hrobat, 2004).

Glasbenik mora imeti: dobro uho, domišljijo, inteligenco, temperament in sposobnost občutenja umetniških emocij, ki jih zna posredovati drugim.

Vir: Emile_Jacques-Dalcroze_2025.txt

2. Trije deli Dalcrozove metode: ritmika, solfeggio, improvizacija

Metoda glasbenega izobraževanja z vključitvijo giba vključuje tri glavne dele, ki tvorijo celoto:

1. Ritmika:

• izboljšuje telesno koordinacijo
• razvija posluh, petje kot občutenje in doživljanje glasbe
• pomaga pri obvladovanju ritmičnih vzorcev, glasbenih simbolov in teorije
• razvija kreativnost, koncentracijo, pozornost in hitro reakcijo
• učence navaja na različno intenzivnost gibov glede na ritmična trajanja, poudarke, tempo, dinamiko, agogiko
• razvija poliritmičnost in polidinamičnost

2. Solfeggio:

• povezava koncepta ritma (glasbeni čas) in melodije (glasbeni prostor)
• ritmična trajanja in melodična gibanja se predstavijo kot celota in usvajajo skozi gibanje – 'ritmični solfeggio'

3. Improvizacija na treh ravneh:

• učitelj improvizira na klavirju (klavir je 'vodja' učne ure, osnova za poslušanje in aktivnost učencev)
• učenci improvizirajo gibe ob petju in z inštrumenti (učitelj iz tega razbere, kaj še razvijati)
• če učenci vaje ne zmorejo, učitelj spremeni smer dela ali ustvari nove vaje

Vir: Emile_Jacques-Dalcroze_2025.txt

3. Dalcroze: reforma pouka in začetek učenja inštrumenta

Jaques-Dalcroze je predlagal reformo glasbenega pouka in priporočil uvedbo ritmike v šole. Najboljši pouk povezuje glasbeno učenje in učenje telesno-gibalnih funkcij.

Učenec skozi telesne vaje razvija ritmično občutljivost in recepcijo, skozi improviziranje in analizo pa glasbeno mišljenje in individualnost. Tovrstna glasbena vzgoja se mora začeti že v predšolskem obdobju, pred poukom inštrumenta.

Če se učenec takoj uči inštrument: učitelj naj najprej 'vzgaja učenčevo notranjo ritmično-melodično predstavo, zatem vokalno in telesno-gibno izvedbo brez inštrumenta; ko je ta usklajena, jo izvede tudi z inštrumentom' – bistven je nadzor z zunanjim sluhom in primerjava z notranjo glasbeno predstavo (Hrobat, 2004).

Euritmijo poleg glasbenikov uporabljajo tudi plesalci in igralci.

Vir: Emile_Jacques-Dalcroze_2025.txt

4. Edgar Willems – življenje in dela

Edgar Willems (1890–1978), rojen v Belgiji v učiteljski družini; najprej študira slikarstvo v Bruslju; leta 1925 se vpiše na ženevski konservatorij (glasbena pedagogika), kjer je študent E. Jaques-Dalcroza; leta 1927 se tam zaposli in poučuje filozofijo, glasbeno psihologijo in solfeggio.

Dela: Nove filozofske ideje in njihova praktična uporaba (1934), Glasbeno uho (L'oreille musicale), Prva glasbena vzgoja, Glasbeni ritem, Psihološke osnove glasbene vzgoje, Človeški pomen glasbene vzgoje, Uvod v muzikoterapijo, Knjiga osnovnega solfeggia, Jazz in glasbeni posluh, serija pedagoških zvezkov (pesmi za učenje intervalov, 2–5 tonske pesmi).

Leta 1968 z Jacquesom Chapuisom v Lyonu ustanovi Mednarodno društvo za glasbeno vzgojo Willems. Koncept udejanjajo specializirane ustanove predvsem v romanskih državah; v Sloveniji: Glasbeni center Edgar Willems (šola s koncesijo), Glasbeni center Do Re Mi Bled.

Terminološka opomba: ker gre za koncept poučevanja s filozofskim izhodiščem, je pravilnejše poimenovanje didaktični koncept oz. didaktični sistem (ne 'metodološki sistem').

Vir: Willems_2025.txt

5. Willemsov didaktični sistem: temelji, trojnost, glasbeno uho, cilji

Filozofski in psihološki temelji:

• glasba, človek in kozmos so v tesni povezavi
• spoštovati naravno ureditev in hierarhične zakone
• didaktična dejavnost naj upošteva bistvene glasbene elemente (esencializem), ne le zunanjega videza (formalizem)
• glasbeni razvoj naj posnema napredovanje v maternem jeziku

Trojnost v glasbi:

• ritem – telesnost (povezava telesnih ritmov z glasbenimi skozi gibanje)
• melodija – čustvenost (tonski odnosi v času)
• harmonija – inteligenca (analiza in sinteza)

Glasbeno uho (iz trojnosti):

• senzoričnost (dobro zaznavanje)
• senzibilnost (motivacija, čustveni naboj slišanega, muzikalnost)
• glasbena inteligenca (sinteza, ki presega senzoričnost in senzibilnost)

Splošni cilji Willemsove glasbene vzgoje:

• vsem otrokom od 3. leta naprej omogočiti spoznavanje in razumevanje glasbe ter razvoj glasbenih sposobnosti
• spodbuditi celostni razvoj otrok iz naravne povezanosti glasbe in življenja
• spodbujati, da otroci glasbo vzljubijo ter z veseljem igrajo in pojejo
• glasbeno vzgojo osnovati na globokih humanih prvinah z odnosom pedagog–učenec v prvi vrsti

Vir: Willems_2025.txt

6. Willems: stopnje izobraževanja, faze obravnave, glasbila

Pouk je skupinski in individualni glede na stopnjo; pri uvajanju starostno homogene skupine (idealno 4–6 članov).

Štiri stopnje izobraževanja:

• 1. glasbeno uvajanje – prva stopnja (3–4 letni otroci), program s 4 deli: vzgoja slušnega zaznavanja v povezavi s petjem, ritmična vzgoja v povezavi s telesnim gibanjem, petje in pesmi, naravno telesno gibanje
• 2. glasbeno uvajanje – druga stopnja (4–5 let): podoben koncept, zahtevnejše vsebine; metoda vizualizacije za ozaveščanje glasbenih elementov; solmizacija za poimenovanje tonskih višin, nakazovanje z gibanjem roke (ne s fonomimiko)
• 3. glasbeno uvajanje in priprava na solfeggio in inštrument (5–7 let)
• 4. 'živ' solfeggio in inštrument

Vsaka učna ura ima štiri enote: razvijanje posluha, razvoj občutka za ritem, petje in pesmi, naravno telesno gibanje.

Princip obravnave glasbenih vsebin temelji na štirih fazah:

• 1. prezentacija (predstavitev)
• 2. imitacija
• 3. invencija
• 4. improvizacija

Willemsova glasbila na mikrointervalih: zvončki (do tridesetinke tona), avdiometer in sonometer (do dvestotinke tona), mikrointervalna panova piščal, avdiokultor, infratonalni metalofon (četrtine tona v obsegu oktave), flavta na poteg (pankromatska gibanja), zvočne cevi (alikvotni toni), serija sedmih različnih zvončkov.

Vir: Willems_2025.txt

7. Zoltán Kodály – koncept

Zoltán Kodály (1882–1967), madžarski glasbeni pedagog, skladatelj in etnomuzikolog; profesor kompozicije in teorije na Glasbeni akademiji v Budimpešti; ljudska glasba ima osrednje mesto v njegovem opusu in pedagoškem konceptu.

Temelji:

• pentatonika je osnova glasbene izobrazbe
• v dvoglasno in triglasno petje vključuje elemente ljudske in umetniške glasbe
• zborovsko petje je obvezni del glasbenega izobraževanja
• ljudski napevi so najboljši, ker vključujejo muzikalnost maternega jezika

Kodályjev glasbenopedagoški koncept:

• z glasbenim izobraževanjem je treba začeti zelo zgodaj
• osnova je petje
• glasbeni pouk naj poteka vsak dan
• vključuje naj le kakovostno glasbo
• učence je treba voditi k razlikovanju dobre in slabe glasbe
• razvijati ljubezen do glasbe in estetski okus
• z izobraževanjem vzgajamo bodočo glasbeno publiko in profesionalce

Principi koncepta: umetniški, estetski, socialni, kulturni, pedagoški, metodični.

Kdaj začeti? 'Devet mesecev pred otrokovim rojstvom; devet mesecev pred rojstvom njegove mame.'

• Z glasbenim poukom je treba začeti v vrtcu; razvoj posluha je uspešen, če se začne do 6. leta.
• Glasba mora pomeniti radost; učitelj mora biti odličen kot strokovnjak in kot osebnost.

Vir: Zoltán_Kodály_2018.txt

8. Kodályjeva metoda solfeggia in dela

Kodályjeva metoda solfeggia izhaja iz tonika sol-fa metode (Curwen), ki jo je Kodály deloma prilagodil.

Štiri osnove:

• 1. solmizacija – relativna solmizacija (Curwenov pomični DO-sistem); osnova je pentatonika s karakteristično malo terco, kasneje durova lestvica, mol in modusi (Kazić, 2013)
• 2. fonomimika – kazanje tonskih višin z ročnimi znaki
• 3. ritmični zlogi – izvor Chevé, Kodály jih adaptira; tempo uvajanja novih elementov je progresiven; razvoj notranjega posluha (vaje notranje audiacije); elementi ritma se usvajajo skozi otroške pesmi in izštevanke, vključeno je telesno gibanje (korakanje, ploskanje – vpliv Jaques-Dalcroza)
• 4. črkovna notacija

Zanimivost: do intonančno korektne melodične linije se pride z dvoglasnim petjem – glasova se intonančno prilagajata in balansirata (Hegi).

Glasbenopedagoška dela: Bicinia Hungarica (4 knjige, 1937–42), 333 vaj kot uvod v madžarsko ljudsko glasbo (1943), Pentatonska glasba (440 napevov v 4 zvezkih, 1945–48), 4 zbirke vaj za dvoglasno petje, Glasba pripada vsem (1954), Retrospektiva (2 zvezka, 1964).

Vir: Zoltán_Kodály_2018.txt

9. Shinichi Suzuki – življenje in stališča

Shinichi Suzuki (1898, Nagoya – 1998); oče Masakichi Suzuki je bil ustanovitelj tovarne violin.

• Prva plošča na domačem gramofonu: Schubertova Ave Marija (violinist Mischa Elman).
• Pri 18 se navduši nad Tolstojem; pri 21 začne s poukom violine v Tokiu; 1920 študij v Berlinu (učitelja prof. Klinglerja si izbere sam); druži se z Einsteinom, očara ga Mozart; spozna ženo Waltraud.
• Med vojno tovarna uničena; Suzuki poučuje sirote in razvija lastno metodo, ki povezuje sodobne učne prijeme s starimi azijskimi filozofijami.
• Japonski cesar ga imenuje 'Živeči nacionalni zaklad'; nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Dela: Nurtured by Love, Ability Development from Age Zero, Man and Talent, Where Love is Deep.

Suzukijeva stališča:

• vsak otrok se lahko glasbeno razvije
• glasbeni talent ni prirojen, temveč ga vzgojimo
• pomembni so zgodnji začetek, ustrezno okolje in pravilne metode
• metoda učenja maternega jezika – kot se otrok nauči govoriti, se nauči tudi glasbe
• pomen spodbudnega okolja (otrok vsrka vzorce v okolju, jih posnema in ponotranji)
• vloga staršev, posebej matere kot prve učiteljice

Vir: Suzuki_metoda_2018.txt

10. Značilnosti Suzukijeve metode

• Otrok naj se začne zgodaj učiti inštrument; učenje naj doživi kot igro; uči se z imitiranjem in prepoznavanjem; na začetku usmerjenost le na eno področje (visoka raven).
• Učenec se uči igrati skladbo na pamet – to je najnižja stopnja, osnova za nadaljnje delo; učitelj med igranjem v note vpisuje pripombe (odpravljene izbriše).
• Učitelj naj ugotovi ključno slabost igranja in se osredotoči na njeno odpravljanje – omejitev na en problem!
• Pomen pravilnega in postopnega učenja; vztrajno delo in ustrezna motivacija.
• Suzuki v proces učenja vključi otrokovo mater, ki skladbe prva usvoji in jih doma vadi, otrok pa jo opazuje – v otroku se vzbudi želja po igranju.
• Učenje na individualnih urah in v skupini.
• Otroku dajemo naloge, ki jih je sposoben rešiti (samozavest); pomembne so pravilne ponovitve in učiteljeva potrpežljivost; memoriranje se razvija z redno vadbo.
• Otroke uči brez notnega zapisa (na urah igrajo na pamet); notacijo se začnejo učiti pri šestih letih.
• Vadenje težkega mesta: učenec ga mora ponoviti zaporedoma vsaj petkrat brez napak (Pesan, 2007).
• Najvišja stopnja znanja: razvoj intuicije (takojšnje in pravilno ukrepanje).

Vzgoja značaja: 'Rad bi vzgojil dobre državljane' – glasba razvija samodisciplino, vztrajnost in občutljivost.

Vloga učitelja: odlične strokovne sposobnosti, značaj in osebnost, umetniška občutljivost, spoštovanje in razumevanje otroka.

Vir: Suzuki_metoda_2018.txt